Rezultati iskanja

Vabilo za medije na okroglo mizo “Vloga države pri skrbi za duševno zdravje”

STAklub Slovenske tiskovne agencije vas v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Mestno občino Maribor vabi na okroglo mizo z naslovom “Vloga države pri skrbi za duševno zdravje”, ki bo potekala 6. maja 2024, ob 11. uri v Sodnem stolpu, Kulturna četrt Minoriti, Pristan 8 v Mariboru.

Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

28. aprila vsako leto obeležujemo svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, kar je priložnost, da Mednarodna organizacija dela (ILO) izpostavi najbolj aktualno temo s področja.

Ocena razmer in posledic glede krepitve storitev za duševno zdravje odraslih na primarni ravni: sinteza raziskovanja

Dokument je nastal v okviru projekta Analiza učinkov krepitve storitev za duševno zdravje odraslih na primarni ravni (V3-2240), ki ga financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje.

Ocena stanja na področju storitev za duševno zdravje

Cilj tega dokumenta je prikazati trenutno stanje na področju služb za duševno zdravje za odraslo populacijo, ki temelji na analizi podatkov iz podatkovnih zbirk Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugih razpoložljivih virov podatkov.

Duševno zdravje: od vzrokov do posledic

Spremljanje stanja duševnega zdravja je eden od specifičnih ciljev Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja. Ob zaključku izvajanja Akcijskega načrta 2022-23 v publikaciji predstavljamo posodobljen nabor mednarodno primerljivih kazalnikov duševnega zdravja, ki omogočajo primerjavo stanja duševnega zdravja v Sloveniji z drugimi državami ter spremljanje trendov v času. Okvir spremljanja duševnega zdravja v Sloveniji, ki je […]

Pregled in vrednotenje intervencij s področja nekemičnih zasvojenosti ter priprava usmeritev za strokovno sodelovanje in povezovanje med centri za duševno zdravje in službami ter ostalimi deležniki, ki delujejo na področju nekemičnih zasvojenosti (V5-2303)

Nasilje v družini vpliva na duševno zdravje

Dolgotrajne posledice nasilja v družini so za žrtev večplastne in segajo na različna področja njenega življenja. Nasilje ne pušča zgolj fizičnih poškodb, ampak tudi trajne psihične in čustvene posledice, kot so težave v medosebnih odnosih, zmanjšana samopodoba, občutki sramu in strahu, tesnoba, depresija, posttravmatski stresni sindrom ter telesne težave, ki segajo od nespečnosti do kroničnih […]

Nasilje v družini: Vpliv na duševno zdravje in pomen medsektorskega povezovanja

Nacionalni inštitut za javno zdravje – Območna enota Koper, Program MIRA in Center za socialno delo Južna Primorska v sodelovanju z Mestno občino Koper organiziramo medresorski posvet »Nasilje v družini: Vpliv na duševno zdravje in pomen medresorskega povezovanja«, ki bo potekal dne, 16. novembra 2023, s pričetkom ob 9.00, v dvorani Krajevne skupnosti Dekani, Dekani 209, […]

Kako ohraniti in varovati duševno zdravje zaposlenih v digitalni dobi

Ob letošnjem evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu (23. do 27. oktober 2023) je posebna pozornost namenjena ozaveščanju o tveganjih za zdravje zaposlenih v digitalni dobi. Ob tej priložnosti strokovnjaki Nacionalnega programa duševnega zdravja, Programa MIRA, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, opozarjamo na možne negativne vplive različnih psihosocialnih tveganj, ki jih prinaša digitalizacija […]

Duševno zdravje mladostnikov v Evropi in širše

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo objavil najnovejše podatke o duševnem zdravju mladostnikov, pridobljene z raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC).

Ejga, poskrb’ zase: “Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica”

Tako se glasi letošnji slogan, ki ga vsako leto ob obeležitvi svetovnega dneva duševnega zdravja, razglasi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). 10. oktober je dan, ko z zelenimi pentljami ozaveščamo javnost o pomenu skrbi za duševno zdravje in izkažemo podporo in spoštovanje do tistih, ki trpijo zaradi duševnih bolezni ali stisk. Z zeleno barvo poudarjamo tudi […]

CANSAS: kratko orodje za ocenjevanje potreb v centrih za duševno zdravje odraslih

V monografiji je predstavljeno orodje, ki je bilo prevedeno in prilagojeno za slovensko okolje, in sicer krajša različica orodja CAN (CANSAS in CANSAS-P). V nadaljevanju se predstavitev nanaša predvsem na skupnostno obravnavo v centrih za duševno zdravje odraslih, kjer se orodje znotraj klinične prakse že uporablja. Znotraj različnih okolij v zdravstvenem in socialnem varstvu je […]

Podnebne spremembe vplivajo tudi na duševno zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija in medvladni odbor za podnebne spremembe v svojem zadnjem poročilu med opaženimi in predvidenimi vplivi in tveganji zaradi podnebnih sprememb opozarjata tudi na izzive na področju duševnega zdravja.

Analiza učinkov krepitve storitev za duševno zdravje odraslih na primarni ravni (V3-2240)

E-znanje za duševno zdravje: razvoj, implementacija in evalvacija spletnih intervencij za preprečevanje samomora in krepitev duševnega zdravja (J5-1796)

Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja: Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo SKUPAJ

Ob svetovnem dnevu zdravja, ki letos poteka pod sloganom ‘Zdravje za vse’ je na Univerzi v Novem mestu v soorganizaciji Univerze v Novem mestu Fakultete za zdravstvene vede, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Splošne bolnišnice Novo mesto, Zdravstvenega doma Novo mesto in Mestne občine Novo mesto potekalo strokovno srečanje z naslovom »Duševno zdravje otrok in […]

Strokovno srečanje “Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo skupaj”

V četrtek, 6. aprila 2023 vas med 8.30 in 14. uro vabimo na strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja z naslovom “Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo skupaj”. Strokovno srečanje brez kotizacije bo potekalo v Veliki dvorani Univerze v Novem mestu (Na Loko 2, 8000 Novo mesto).

Duševno zdravje v času epidemije

Zmanjšanje osamljenosti in vključevanje sta ključnega pomena za duševno zdravje starejših

Program »To sem jaz« v skrbi za duševno zdravje mladih že 21 let

Začetki program za duševno zdravje mladih »To sem jaz« segajo v leto 2001. Za izvajanje in razvoj programa za krepitev duševnega zdravja mladih skrbijo na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Razvoj programa in dragocene izkušnje iz preventivne prakse so predstavili na strokovnem srečanju, na katerem so obeležili tudi prihajajoči Svetovni dan duševnega zdravja, 10. oktober. Srečanja v Laškem se je udeležilo prek sto strokovnjakov. Med njimi so bili tudi številni strokovnjaki, ki delujejo kot prostovoljci v danes največji in najstarejši spletni svetovalnici v Sloveniji na področju javnega zdravja, specializirani za strokovno oporo mladim.

V skrbi za duševno zdravje ljudi – izmenjava izkušenj in dobrih praks pri skupnostni obravnavi

Na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji so bili te dni norveški strokovnjaki, ki delajo na področju skrbi za duševno zdravje v njihovem okolju. Skupino petnajstih strokovnjakov so sestavljali psihiatri, klinični psihologi, socialni delavci in medicinske sestre. Po obisku Centra za duševno zdravje odraslih v Logatcu, enega od 50-ih načrtovanih Centrov za duševno zdravje (CDZ), ki nastajajo v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, so se slovenski in norveški strokovnjaki posvetili izmenjavi izkušenj in dobrih praks ter modelu skupnostne obravnave (angl. FACT, Flexible Assertive Community Treatment) pri zdravljenju duševnih težav v obeh različnih okoljih.

Duševno zdravje

Duševno zdravje omogoča, da živimo izpolnjeno, razvijamo svoje potenciale in prispevamo k skupnosti.

Duševno zdravje v obporodnem obdobju

Zdravje v nosečnosti, ob porodu in v času zgodnjega otroštva pomembno vpliva na zdravje v odrasli dobi ter tako predstavlja temelj zdravja prebivalstva. Tudi neenakosti v zdravju (to so razlike v zdravju oziroma zdravstvenih izidih med družbenimi skupinami z različnim socialno-ekonomskim statusom, ki jih lahko preprečimo se pričenjajo že v nosečnosti oziroma ob rojstvu. Eden izmed ključnih pristopov za zmanjševanje […]

V skrbi za duševno zdravje ljudi

Z današnjim dnem in do konca šolskega leta bo potekala medijska kampanja pod geslom »V skrbi za duševno zdravje ljudi«, ki je namenjena celotni populaciji Slovenije v starosti nad 18 let. S kampanjo, ki poteka v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, katerega upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), se želi ozavestiti prebivalce Slovenije o pomembnosti duševnega zdravja in o skrbi zanj ter povečati prepoznavnost Programa MIRA.

Šolanje od doma po mnenju šolskih delavcev vplivalo na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje šolarjev in dijakov

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o vplivih šolanja od doma zaradi epidemije covida-19 kaže, da šolski delavci po vrnitvi v šolske klopi pri šolarjih in dijakih zaznavajo nekatere vplive na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje. Med drugimi sta se poslabšala branje in pismenost, pojavile so se težave z zbranostjo, upočasnilo se je razmišljanje, več je nemira in klepetavosti. Pri šolarjih in dijakih so zaznali tudi več tesnobe in impulzivnosti.

Ponovitev javnega poziva za izbor supervizorjev v Centrih za duševno zdravje

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Milan Krek, dr. med., spec., v vlogi upravičenca za izvajanje Programa MIRA na podlagi Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09, 17/15, 47/18, 57/18, 57/18 in 57/21) ter Pravilnika o javnih pozivih objavlja:

Svetovni dan duševnega zdravja 2021 – Duševno zdravje v neenakopravnem svetu

21. oktobra 2021 smo na območni enoti NIJZ Ravne na Koroškem obeležili svetovni dan duševnega zdravja s strokovnim srečanjem “Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu?” Dogodek je potekal na daljavo, nanj pa smo vabili strokovne delavce s področja zdravstva, šolstva, socialnega varstva, lokalnih skupnosti in medije naše regije.

Svetovni dan duševnega zdravja: Duševno zdravje v neenakopravnem svetu

Kar 75% do 95% ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje. Pomanjkanje naložb v duševno zdravje, ki so nesorazmerne s proračuni, namenjenimi zdravju v celoti, prispeva k veliki vrzeli pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni. Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, 10. oktobra, je zato namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo.

Nova Centra za duševno zdravje v Domžalah in Kopru

V sredo, 22. septembra 2021, sta se odprla dva nova centra za duševno zdravje. Center za duševno zdravje v Domžalah je namenjen otrokom in mladostnikom, Center za duševno zdravje v Kopru pa odraslim. Z odpiranjem novih centrov za duševno zdravje, tako otrok in mladostnikov kot odraslih, Program MIRA, Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028, zapolnjuje vrzel, ki je dolga leta vladala na področju skrbi za duševno zdravje v Sloveniji.

Javni poziv za izbor supervizorjev v Centrih za duševno zdravje

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Milan Krek, dr. med., spec., v vlogi upravičenca za izvajanje programa MIRA na podlagi Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09, 17/15, 47/18, 57/18, 57/18 […]

Vpliv epidemije covid-19 na duševno zdravje

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju s STA klubom Slovenske tiskovne agencije v petek, 14. maja 2021, pripravil spletni pogovor o vplivu epidemije covid-19 na duševno zdravje. V pogovoru so sodelovale Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., spec. druž. med., vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, Programa MIRA, prof. dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psih, dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. in prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psih., vse sodelujoče pri implementaciji Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028.

Skrbimo za duševno zdravje

Ni zdravja brez duševnega zdravja. Skrb za slednjega je pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. O tem, kaj jim predstavlja duševno zdravje, na kakšen način ga lahko krepimo in kako se lahko soočamo s težavami v duševnem zdravju, so skozi objektiv razmišljali dijaki Srednje šole za likovno oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Razstava »duševno zdravje – zdrav življenjski slog skozi oči fotografov«

Nacionalni program MIRA – za duševno zdravje in Srednja šola za oblikovanje in fotografijo sta na Krakovskem nasipu, v sredo, 1.7.2020 uradno otvorila razstavo »duševno zdravje - zdrav življenjski slog skozi oči fotografov«.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji (povzetek publikacije)

Publikacija, ki je pred vami, je povzetek obsežne monografije Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki smo jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izdali lansko leto. Izdelek je nastal z namenom, da bi vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki, vsem, ki soustvarjajo boljše pogoje za duševno zdravje otrok […]

MIRA za duševno zdravje – Nacionalni program duševnega zdravja

Izšel je povzetek publikacije Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji

Izšel je povzetek obsežne monografije Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki smo jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izdali lansko leto. Monografija je prosto dostopna na spletnih straneh inštituta.  

Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji

Izšla je znanstvena monografija Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji (v e-obliki), ki prinaša celovit pregled in analizo stanja na področju pozitivnega in negativnega duševnega zdravja od 0 do 19 let, ter izpostavljal ključne duševne motnje in predloge ukrepov. Kot omenja eden od recenzentov, gre za prvo tovrstno publikacijo pri nas, ki »zapolnjuje statistično […]

Z dobrimi sadovi za duševno zdravje

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so na novinarski konferenci predstavili rezultate javnozdravstvenega projekta MOČ za izboljševanje storitev na področju varovanja in krepitve duševnega zdravja.

Vlaganje v duševno zdravje in dobro počutje delavcev prinaša koristi organizacijam in zaposlenim

Zaradi različnih družbenih, tehnoloških, gospodarskih in drugih sprememb, ki se posredno kažejo tudi na telesnem in duševnem zdravju posameznikov, se vedno več zaposlenih sooča z duševnimi težavami.  

Duševno zdravje na delovnem mestu

Priročnik je namenjen delodajalcem in zaposlenim, saj je za doseganje uspeha ključno sodelovanje obojih. Prav tako pa je treba promocijo duševnega zdravja vključiti v celosten pristop k povečevanju in spodbujanju varnosti in zdravja ter dobrega počutja zaposlenih na delu. Ta priročnik je lahko pri tem v pomoč

Kaj je duševno zdravje?

Duševno zdravje omogoča posamezniku udejanjanje njegovih umskih in čustvenih zmožnosti ter mu omogoča, da najde in izpolni svojo vlogo v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju.

Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo

V spodnji priponki lahko najdete zbornik prispevkov s strokovnega srečanja Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo, ki ga je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje. Strokovno srečanje je bilo 9. oktobra 2009.  

Duševno zdravje v Sloveniji

Izšla je publikacija Duševno zdravje v Sloveniji, ki je bila osnova za pripravo nacionalnega programa za duševno zdravje. Vsebuje pregled duševnega zdravja v mednarodni perspektivi (dokumenti, politike), pregled podatkov pri nas, mreže javne zdravstvene službe in nevladnih organizacij.  

Duševno zdravje v Sloveniji

Publikacija zajema pregled stanja na področju duševnega zdravja v Sloveniji. Gre za prvi tovrsten pregled pri nas. S pregledom želimo prispevati svoj delček v mozaik prizadevanj za krepitev in varovanje duševnega zdravja, pa tudi za destigmatizacijo duševnih bolezni in izboljševanje položaja ljudi s težavami.

Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo

Zdrav življenjski slog srednješolcev – duševno zdravje

Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2022)

Izšlo je poročilo mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju ali Health Behavior in School-Aged Children (HBSC) iz leta 2022. Raziskavo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izvajamo vsake štiri leta v sodelovanju z Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) že več kot 20 let, v mednarodnem prostoru pa že 40 let. Raziskava HBSC je […]

Mladi izven sistema – Raziskava Z zdravjem povezana vedenja med udeleženci programa Projektno učenje mlajših odraslih

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2020 prvič izvedel raziskavo Z zdravjem povezana vedenja med mladostniki, ki ne obiskujejo šole (in niso zaposleni), se pa udeležujejo programa Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O). Raziskava je potekala preko spleta s prilagojenim mednarodnim vprašalnikom HBSC in nam daje vpogled v (duševno) zdravje, življenjski slog in nekatera tvegana vedenja mladih […]

Pomen zelenih površin v urbanih območjih za javno zdravje

Človek je v svojem celotnem razvoju popolnoma odvisen od narave. V naravi se počutimo dobro, nudi nam zatočišče in pomaga, da z njeno pomočjo ohranjamo duševno ravnovesje. V naravi imamo ponovno občutek umeščenosti in tega, od kod pravzaprav smo, čemu pripadamo.

Prehrana in telesna dejavnost za zdravje pri starejših – pregled stanja

Zdravo staranje je proces, v katerem optimiziramo priložnosti za fizično, socialno in duševno zdravje, ki omogoči starejšim ljudem, da brez diskriminacije aktivno sodelujejo v družbi ter uživajo neodvisnost in dobro kvaliteto življenja.

Duševne težave zaposlenih so lahko posledica neurejenih delovnih pogojev

V tednu med 24. do 28. oktobrom obeležujemo Evropski teden varnosti in zdravja pri delu. Ob tej priložnosti v okviru Programa Mira, Nacionalnega programa duševnega zdravja, opozarjamo na pomen psihosocialnih tveganj za duševno zdravje pri delu in s tem povezanimi zdravstvenimi in finančnimi posledicami. Psihosocialna tveganja izhajajo iz neustreznega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih odnosov na delovnem mestu in lahko vodijo v prekomerni in kronični stres.

Vsakdo od nas lahko nudi psihološko prvo pomoč

Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja, zato mu 10. oktobra ob obeležitvi Svetovnega dneva duševnega zdravja posvečamo posebno pozornost. Duševne stiske in težave lahko v vsakem trenutku prizadenejo kogarkoli izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo v življenju z duševnimi težavami srečal vsak četrti med nami. Duševne težave in bolezni so še vedno stigmatizirane, stigma pa lahko vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore. Kot se lahko vsi srečamo z duševno stisko, smo prav tako vsi lahko pomemben vir pomoči in podpore nekomu drugemu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo v sklopu Programa MIRA, Nacionalnega programa za duševno zdravje, pripravili program Psihološka prva pomoč. Program je prilagojen splošni javnosti in nudi konkretne informacije o tem, kako prepoznati osebo, ki je v duševni stiski, kako k njej pristopiti in ji pomagati.

10. oktober – Svetovni dan duševnega zdravja

Duševno zdravje je pomemben del našega zdravja, zato mu 10. oktobra z obeležitvijo Svetovnega dneva duševnega zdravja posvečamo posebno pozornost. Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem opozarja na naraščajoče družbene in ekonomske neenakosti, dolgotrajne konflikte, nasilje in izredne razmere na področju javnega zdravja, ki vplivajo na celotno svetovno prebivalstvo, ogrožajo napredek in blaginjo. V letu 2021 je bilo po svetu prisilno razseljenih osupljivih 84 milijonov ljudi. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo v življenju z duševnimi težavami srečal vsak četrti med nami. V okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, smo v ta namen pripravili program in smernice za nudenje psihološke prve pomoči osebam, ki se znajdejo v duševni stiski. Smernice ponujajo konkretne informacije o tem, kako prepoznati osebo, ki je v duševni stiski, kako k njej pristopiti in ji pomagati.

Akcijski načrt 2022-2023 – za krepitev duševnega zdravja

V četrtek, 31. marca 2022, je Vlada RS potrdila Akcijski načrt 2022-2023 za izvajanje v letu 2018 sprejete Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja, Programu MIRA. Poudarki in prednostna lestvica aktivnosti sledijo prvotno začrtanim smernicam, hkrati pa na področju skrbi za duševno zdravje upoštevajo tudi trenutne potrebe prebivalstva in aktualne okoliščine.

Zdravstveno varstvo oseb iz Ukrajine

Vsem, ki ste zaradi izrednih razmer v vaši državi prišli v Slovenijo, želimo ob prihodu ponuditi čim boljšo podporo pri zagotavljanju primernih zdravstvenih storitev ter omogočiti čim lažjo integracijo v sistem javnega zdravstva. Spodaj lahko najdete ključne informacije o slovenskem zdravstvenem sistemu in poiščete nasvete za dobro telesno in duševno zdravje.

»Dober spanec, bister um, vse dobro.«

18. marca, obeležujemo svetovni dan spanja. Ta dan namenjamo posebno pozornost ozaveščanju javnosti o pomenu spanja ter njegovemu vplivu na naše telesno in duševno zdravje ter spodbujanju k ukrepanju glede pomembnih vprašanj, povezanih s spanjem. Slovenci spimo premalo. Rezultati na Gorenjskem kažejo podobno.

Združimo moči – za dobro počutje na delovnem mestu

V petek, 10. decembra 2021, se bo v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa za duševno zdravje, odvijalo spletno srečanje z naslovom »Združimo moči – za dobro počutje na delovnem mestu«.

Strokovno srečanje “Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu?”

Živimo v svetu, ki postaja vse bolj polariziran in razdvojen. Leti 2020 in 2021 ni zaznamovala le epidemija, saj so bile hkrati razkrite pomembne neenakosti v sacialno-ekonomskem statusu, izobrazbi, rasi, etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti, spolni identiteti, pomanjkanju človekovih pravic, idr. Vse te neenakosti pa pomembno vplivajo tudi na posameznikovo duševno zdravje. Na letošnjem že tradicionalnem strokovnem srečanju ob obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja smo želeli osvetliti aktualno problematiko in odgovoriti na najpomembnejše vprašanje - a lahko na svoje duševno zdravje in dobro počutje vplivamo ter kako krepiti lastne zmožnosti za duševno blagostanje?

S pomočjo “energetske vadbe z elementi Mindfulness-a” do boljšega psihofizičnga počutja starejših tudi na odmaknjenih področjih alpskega sveta

Zdravo staranje je proces, v katerem se povezujejo tako fizično, socialno kakor duševno zdravje . Vadba in vključenost v socialno okolje sta pomembna dejavnika skozi celoten življenjski cikel, v obdobju po upokojitvi pa še toliko bolj. Tega se na Posoškem razvojnem centru zelo dobro zavedajo.

Raziskava o doživljanju epidemije covid-19 med študenti

V času pandemije smo izpostavljeni številnim stresnim dogodkom, ki lahko vplivajo na naše duševno zdravje. Tako tuje kot domače raziskave nakazujejo, da se je duševno zdravje v času pandemije poslabšalo. Raziskave dokaj konsistentno kažejo, da so mladi tisti, ki so med bolj prizadetimi.

Korak naprej v smeri večje dostopnosti storitev s področja duševnega zdravja

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, predstavlja priložnost za ozaveščanje o pomenu duševnega zdravja, vrzelih in izzivih na tem področju. Poudarja pomen sodelovanja v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. Letos v ospredje postavlja pomen dostopnosti do storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce. Poteka pod geslom "Duševno zdravje za vse. Večje naložbe - večja dostopnost. Vsakomur, vsepovsod."

Skupaj za preprečevanje samomora – Samomor na Gorenjskem

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se letos osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju in poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. V ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedamo, da je dobro duševno zdravje temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi, zato izvajamo številne aktivnosti in preventivne programe na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora.

10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja – Krepitev duševnega zdravja za preprečevanje samomora

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se letos osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju in poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. V ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedamo, da je dobro duševno zdravje temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi, zato izvajamo številne aktivnosti in preventivne programe na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora.

Napovedani dogodki, povezani s svetovnim dnevom duševnega zdravja

Vsak med nami, kdorkoli in kjerkoli je, ima pravico do najvišjega dosegljivega standarda duševnega zdravja, kar vključuje tudi pravico do zaščite pred tveganji za duševno zdravje, pravico do razpoložljive, dostopne, sprejemljive in kakovostne oskrbe ter pravico do svobode, neodvisnosti in vključenosti v skupnost. Vsako leto 10. oktobra je obeležitev svetovnega dne duševnega zdravja priložnost za […]

Hop v boljše čase

Kaj se zgodi z našim telesom, ko smo bolj telesno dejavni? Telesna dejavnost (TD) v mejah svojih sposobnosti in zmogljivosti spodbuja številne procese in funkcije v telesu: vpliva na mišično-skeletni, pa tudi na srčno-žilni sistem, metabolizem, imunski sistem, hormone in živčni sistem ter s tem tudi na delovanje možganov in duševno zdravje. Intenzivnejša kot je […]

Strokovno regijsko srečanje ob slovenskem letu duševnega zdravja v Mariboru

Na območni enoti Maribor Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo po skoraj dve in pol letni prekinitvi zaradi neugodnih epidemioloških razmer organizirali strokovno regijsko srečanje v živo, ki smo ga naslovili “Duševno zdravje je ravnovesje, ki ga dosegamo tudi z zdravim življenjskim slogom”.

Krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu in preprečevanje izgorelosti

Vsak tretji zaposleni v Sloveniji meni, da je na delovnem mestu izpostavljen tveganjem do te mere, da bi ta lahko imela škodljiv vpliv na njegovo duševno zdravje. Slabo duševno zdravje pomembno vpliva na varno in učinkovito opravljanje dela ter povečuje tveganje za napake in nesreče pri delu.

Festival duševnega zdravja

“V skrbi za duševno zdravje ljudi.”

O duševnem zdravju

Duševno zdravje je mnogo več kot zgolj odsotnost duševnih bolezni in motenj.

Aktivnosti in programi na področju duševnega zdravja

Temelj stabilnosti in blaginje vsake družbe je telesno in duševno zdravje ljudi. Skrb za dobro duševno zdravje vodi k višji kakovosti življenja, v blaginjo in v boljšo prihodnost vsakega posameznika in celotne skupnosti.

Zorenje skozi To sem jaz

Priročnik za preventivno delo z mladostniki je nastal v okviru programa za duševno zdravje mladih To sem jaz v celjski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ob podpori Ministrstva za zdravje. Celostno zasnovan model vsebuje komplet 10 delavnic, ki strokovno utemeljeno naslavljajo razvijanje socialnih in čustvenih kompetenc ter krepitev psihične odpornosti. Priročnik bo lahko v dragoceno […]

Program To sem jaz kot vodilni primer dobre prakse na ugledni predstavitvi v Londonu

Preventivni program To sem jaz bo danes, 9. oktobra, predstavljen kot vodilni primer dobre prakse s področja duševnega zdravja v skupini za otroke in mladostnike v Londonu na uglednem strokovnem srečanju, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki, politični odločevalci in posamezniki z izkušnjo duševnih težav iz 30 držav. Na dogodku Global Ministerial Mental Health Summit […]

Moč spanja

Urejeno spanje je osnovna človekova potreba in je bistvenega pomena za dobro duševno in telesno zdravje. Skladno s priporočili spi le dobra tretjina odraslih in dobra petina mladostnikov. Ker je urejeno spanje povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih, je ozaveščanje javnosti o pomenu spanja in priporočilih za zdravo spanje, ki jih je izdala Svetovna zveza za spanje, pomembno za javno zdravje.